Na otroškem taboru smo poleg ustvarjalnih, kuharskih, naravoslovnih in športno-gibalnih delavnic imeli tudi psihološke delavnice. Sliši se ambiciozno – otroci stari med 7 in 12 let imajo težave z razumevanjem takšnih abstraktnih konceptov,  kakršnih je večina psiholoških konstruktov. Obenem tudi težko vzdržujejo pozornost dalj časa, še posebej, ko je tema zahtevna. Z razlogom je psihologija v učnem načrtu šele v srednji šoli. Toda nekatere teme se nam zdijo prepomembne, da bi čakale in tako smo se lotili raziskovanja čustev na otrokom prilagojen način.

Iz abstraktnega v konkretno

Težavo abstraktnosti nam je pomagal premagati animirani film Vrvež v moji glavi. Zgodba govori o deklici Riley oziroma natančneje o njenem doživljanju selitve. Riley se z družino ravno preseli v drugo mesto, kjer doživi nekaj razočaranj in pogreša prejšnji dom. Zgodbo spremljamo skozi oči čustev, ki upravljajo s kontrolno ploščo, s katero sprožajo vedenje, v nadzornem centru njenih možganov. »Upravljalci plošče« so Sreča (veselje), Cmera (žalost), Reva (strah), Gravža (gnus) in Bes (jeza). V filmu je lepo prikazano, kdaj čutimo določeno čustvo in kakšno vlogo ima. Pokaže nam tudi, da lahko v nekaterih trenutkih čisto otopimo in ne čutimo prav ničesar. Kljub temu, da ima na prvi pogled glavno vlogo Sreča, se izkaže, da je tudi Cmera nujno potrebna za normalno delovanje in kvalitetno življenje, saj ravno žalost poskrbi za srečen razplet zgodbe.

Nekateri strokovnjaki so mnenja, da že sam ogled filma lahko izboljša prepoznavanje čustev pri osebi. Opravljena je bila tudi raziskava, ki je pokazala večji učinek filma, v kolikor sledi ogledu filma tudi pogovor. Tako smo v sklopu delavnic najprej naredili splošen uvod v temo čustev, v naslednjih dneh spoznali vse junake nadzornega centra, sklop pa smo zaključili z refleksijo celotnega tedna s poudarkom na doživljanju in prepoznavi čustev ter skupinske dinamike. Ko smo spoznavali posamična čustva smo se pogovarjali o tem, kdaj doživljamo določeno čustvo, kako ga prepoznamo pri sebi in pri drugih ter kakšna je njegova vloga. Presenetilo nas je, da otroci veliko že vedo, veliko pa so se tudi naučili. Sam pogovor bi bil za otroke preveč dolgočasen, zato smo čustva tudi risali in barvali pobarvanke z junaki iz filma. Na zadnje smo jih spodbudili, da jih na novo poimenujejo, glede na njihovo doživljanje določenega čustva. Prav tako smo za poglobljen pogovor o čustvih uporabili igro.

Kako se pogovarjati o čustvih?

V obeh tednih smo se pri pogovorih o čustvih z otroki držali predvsem teh treh nasvetov, ki so morda koristni tudi za vas:

  1. Pogovor mora biti aktiven in dvosmeren. To pomeni, da otrok pove, kaj in kako doživlja. Pri tem ga ne prekinjamo in ne obsojamo, ampak samo pozorno poslušamo.
  2. Pomembno je, da izbiramo pravi trenutek. Ko otrok doživlja močna čustva, nas ne bo poslušal. Počakati moramo, da smo mi in otrok pomirjeni in prisotni. Sami smo imeli manj težav s tem, saj smo imeli strukturiran čas za pogovor, seveda pa smo se ukvarjali s čustvi otrok tudi izven delavnic in takrat nam je ta nasvet prišel prav.
  3. Navežite pogovor na otroka in njegovo doživljanje. Če bi se pogovarjali samo o filmu, bi otroci manj odnesli ter ne bi tako poglobljeno (v skladu s kapacitetami, seveda) razmislili o sebi in svojem doživljanju. Pri pogovoru o vsakem čustvu smo izhajali iz njih; kdaj oni doživljajo čustvo in kako ga prepoznajo. Teorijo smo velikokrat predstavili tudi v smislu zgleda npr. »Jaz doživljam jezo tako, da se mi napnejo mišice in pomislim, da bi nekoga udaril. Ampak ko to prepoznam pri sebi, raje naredim nekaj globokih vdihov in se pomirim.«

Tako smo prispevali naš delček k razvoju čustvene inteligentnosti otrok, ki jim lahko pomaga pri razvoju socialnih veščin, pri šolskem uspehu, občutku notranjega lokusa kontrole, pri vedenjskih težavah in boljšem upravljanju s svojimi čustvi. Poleg tega smo veseli, da smo uspeli otrokom predstaviti zahtevno temo na zanimiv način, da so se zabavali in hkrati veliko naučili.

 

 

Avtor: Erik Babič, dipl. psih (UN)

Viri

Gavazzi, I. G., in Ornaghi, V. (2011). Emotional state talk and emotion understanding: A training study with preschool children. Journal of Child Language, 38(5), 1124–1139. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1017/S0305000910000772

Helping kids identify and express feelings. Pridobljeno s https://kidshelpline.com.au/parents/issues/helping-kids-identify-and-express-feelings

Krecko, I. J. (2018). Inside out(c): Improving children’s emotion competence through film [ProQuest Information & Learning]. In Dissertation Abstracts International: Section B: The Sciences and Engineering (Vol. 79, Issue 9–B(E)).

Why and How to Talk to Kids About Emotions. Pridobljeno s https://raising-independent-kids.com/talk-kids-emotions/