Nekatera čustva, ki jih doživljamo kot neprijetna, so predvsem neprijetna za osebo, ki jih doživlja, druga pa bolj za osebo, na katero so usmerjena. V to drugo skupino spadata jeza in prezir. Na prvi pogled sta si ti dve čustvi podobni, a v resnici sta si zelo različni. Poznavanje razlike nam lahko pomaga do bolj zadovoljujočih odnosov. Te zanima kako?

Splošno o čustvih in nastanku le-teh smo pisali v zadnjem blog zapisu (https://www.empatiko.si/2021/03/13/custva-nam-barvajo-zivljenje-poznas-svoje-barve/). Vemo, da mora najprej obstajati neka situacija, ki jo zaznamo, ji pripišemo pomen in pomembnost ter nato doživimo čustvo, ki ima prilagoditveno funkcijo – nam pomaga, da se prilagodimo svetu ali pa svet prilagodimo sebi.

Ključna razlika med jezo in prezirom?

Jeza in prezir se razlikujeta na več točkah od nastanka čustva do prilagoditvenega vedenja, pa ju še vedno lahko hitro zamenjamo, ko se znajdemo v situaciji, ko je nekdo jezen na nas. Zato je pomembno, da razčistimo, kaj je razlika med tema dvema čustvoma.

Jezo doživljamo, ko ocenimo, da se nekdo vede tako, da ogroža našo vrednoto, neupravičeno počne nekaj, kar nas moti. Z izrazom jeze pokažemo željo, da ta oseba spremeni vedenje. Neverbalno (z gesto, pogledom, mimiko …) ali verbalno (pogovor, kričanje) sporočimo, kaj konkretno nas moti.

Prezir pa doživljamo, ko ocenjujemo, da nekdo ni dovolj vreden kot človek. Lahko zato, ker se pogosto in brez poskusov spremembe vede tako, da ogroža našo vrednoto. Velikokrat pa je prezir usmerjen na osebe, ki ne spoštujejo širših družbenih vrednot (npr. življenja, zdravja, delavnosti …) in ne samo naših osebnih vrednot.

Ta razlika, da je jeza usmerjena na vedenje osebe in prezir na samo osebnost osebe, je ključna. Iz nje izhaja razlika v prilagoditveni funkciji. Če smo jezni, bomo angažirani v odnosu, trudili se bomo, da oseba spremeni vedenje, da bomo lahko ohranili odnos. Pri preziru pa se kažejo vedenja zavračanja, ignoriranja in poniževanja – ta vedenja nam pokažejo, da se osebi ne zdimo več vredni za odnos. Tudi prezir ima svojo funkcijo, pomaga, da iz odnosov izključimo osebe, ki se neprimerno vedejo do nas in tega niso pripravljene spremeniti. Takih res ne potrebujemo v življenju.

Kaj pa če zamešamo jezo za prezir (ali obratno)?

Problem nastane, ko zamešamo ti dve čustvi. Ko kažemo jezo z zavračanjem celotne osebnosti ali pa ko razumemo izraz jeze kot preziranje. Ko želimo ohraniti odnos, a kažemo zavračanje in ko zmotimo koga z vedenjem, a to jemljemo kot napad na svojo osebnost. Jeza ne izključuje ljubezni – nekoga lahko sprejmemo v polnosti, ampak nas moti njegovo vedenje, prezir pa se izključuje z ljubeznijo.

Če sami enačimo ti dve čustvi, se bomo zelo verjetno izogibali jezi – svoji, da ne zavračamo osebe, ki jo imamo radi in tuji jezi, da nismo zavrnjeni. V primeru, da bo oseba, s katero smo v odnosu, izrazila jezo zaradi nekega vedenja, bomo to razumeli kot nesprejemanje nas kot celote, posplošili bomo kritiko vedenja na svojo osebnost, kar pa slabo vpliva na odnos in dojemanje sebe.
Poleg tega je večja verjetnost, da bomo, če mešamo jezo in prezir, ko bomo jezni, poniževali in zavračali, kar tudi ni funkcionalno za odnose. »Tiha maša« ali kujanje v tišini niso funkcionalni načini reševanja konfliktov in dajo občutek zavračanja osebe in ne kažejo želje po spremembi nekega motečega vedenja, saj ga sploh ne definirajo.

Zato je pomembno, da se naslednjič, ko smo v konfliktu vprašamo, ali oseba na drugi strani doživlja jezo ali prezir. Želi, da spremenimo vedenje ali nas izključuje iz odnosa? In hkrati pomislimo, kaj mi doživljamo. Je oseba vredna jeze in truda za odnos ali ne kaže pripravljenosti za spremembo škodljivega vedenja?

Upam, da vam ta zapis pomaga vsaj malo, meni je ogromno, saj tudi sam velikokrat zamešam, ali je kdo jezen na moje vedenje ali ne sprejema moje osebnosti. Toda počasi se učim(o) razlikovati in ta zapis je en od korakov na poti učenja.

Avtor: Erik Babič dipl. psih. (UN)

Viri:

Fischer, A. in Giner-Sorolla, R. (2016). Contempt: Derogating Others While Keeping Calm. Emotion Review, 8(4), 346–357.

Hutcherson, C. A. in Gross, J. J. (2011). The moral emotions: A social–functionalist account of anger, disgust, and contempt. Journal of Personality and Social Psychology, 100(4), 719–737.

Milivojević, Z. (2008). Emocije: Razumevanje čustev v psihoterapiji. Novi Sad: Psihopolis institut.

Romani, S., Grappi, S. in Bagozzi, R. P. (2013). My Anger Is Your Gain, My Contempt Your Loss: Explaining Consumer Responses to Corporate Wrongdoing. Psychology & Marketing, 30(12), 1029–1042.