Kaj je polivagalna teorija?
Polivagalna teorija, ki jo je razvil dr. Stephen Porges, je uporaben pristop k razumevanju delovanja avtonomnega živčnega sistema. Teorija temelji na ideji, da naš živčni sistem deluje kot osebni varnostni sistem, ki nenehno spremlja okolje ter zaznava znake (ne)varnosti. Ta proces poteka nezavedno, brez vpletenosti naših miselnih procesov.
Polivagalna teorija temelji na ideji, da je naš avtonomni živčni sistem razdeljen na tri različne sisteme oziroma poti, ki jih uravnava vagusni živec, največji kranialni živec v našem telesu. Vsaka od teh poti je odgovorna za drugačen način odzivanja na okolje in situacije, s katerimi se soočamo:
- Ventralno vagalni sistem: Ta pot, ki je najnovejša v evolucijskem smislu, podpira občutke varnosti, socialne povezanosti in sprostitve. Ko je ta del živčnega sistema aktiven, smo sposobni mirne interakcije z drugimi, umirjeno dihamo imamo reguliran srčni utrip in se (po domače povedano) dobro počutimo. V tem stanju se lahko tudi čustveno povezujemo z drugimi.
- Simpatični sistem: Ta pot se aktivira, ko zaznamo nevarnost ali grožnjo. Pripravi nas na boj ali beg, saj sproži povečano delovanje srčno-žilnega sistema, pospeši dihanje in poveča našo pozornost. Ta reakcija je ključna za preživetje, saj nam omogoča, da se hitro odzovemo na nevarnosti. Vendar pa lahko dolgotrajna aktivacija simpatičnega sistema vodi do kroničnega stresa in povezanih zdravstvenih težav, kot so visok krvni tlak, težave s spanjem in težave s prebavo.
- Dorzalno vagalni sistem: Ta najstarejša pot v evolucijskem smislu se aktivira v situacijah, ko zaznamo, da se ne moremo boriti ali pobegniti. Takrat se telo odzove z umikom, “zamrznitvijo” oziroma popolno otopelostjo. Ta mehanizem nas ščiti pred neznosnimi situacijami tako, da zmanjšamo svojo aktivnost, da bi preživeli. Ko je ta sistem dolgotrajno aktiven, lahko vodi v depresijo, kronično utrujenost in občutke izolacije.
Polivagalna teorija in obvladovanje stresa
Razumevanje teh treh poti in kako se gibljemo med njimi, nam omogoča boljši vpogled v lastne stresne odzive. Z zavedanjem, kdaj smo v katerem stanju, lahko zavestno uporabimo različne tehnike, ki nas bodo vrnile v stanje varnosti in povezanosti, kar je ključno za učinkovito obvladovanje stresa.
Na primer, ko opazimo, da naše telo prehaja v simpatično stanje mobilizacije (boj ali beg), lahko uporabimo tehnike sproščanja, kot so globoko dihanje, meditacija ali fizična aktivnost. Tako zmanjšamo napetost in se vrnemo v ventralno vagalno stanje. Prav tako je pomembno negovati socialne stike, saj interakcije z zaupanja vrednimi ljudmi aktivirajo ventralno vagalno pot in nam pomagajo, da se počutimo varne in povezane.
Kako lahko to znanje uporabim?
Polivagalna teorija nam ponuja nov okvir za razumevanje, kako se naše telo odziva na stres in kako lahko s pravilnim razumevanjem teh odzivov izboljšamo svoje vsakdanje življenje. Z zavestnim delom na uravnavanju svojega živčnega sistema lahko krepimo svojo odpornost, izboljšamo medosebne odnose in si povrnemo občutek varnosti in dobrega počutja tudi v najtežjih situacijah. S tem pridobimo močno orodje za boljše obvladovanje stresa in za ustvarjanje bolj polnega in mirnega življenja.
Vas zanima, kako lahko tudi sami uporabite polivagalno teorijo za boljše obvladovanje stresa? Vabim vas, da se pridružite našemu programu obvladovanja stresa, ki temelji na tej teoriji. Skupaj bomo raziskali tehnike in pristope, ki vam bodo pomagali razumeti in obvladovati svoje odzive na stres. To je lahko velik korak na poti do večje sproščenosti in boljšega počutja.
Avtor: Erik Babič, mag. psih.